Sveti Rok in Kalvarija

asdfas

asdfas

asdfsdaf

asdfsdaf

sdfsdsd

sdfsdsd

fsdfdsf

fsdfdsf

asdasd

asdasd

Gradnja cerkva je velikokrat povezana tudi s kakšno legendo, tako tudi cerkev Sv. Roka iz 17. stoletja, ki jo uvršamo med slovenske vrhunske umetnostne spomenike. Legenda pripoveduje, da je cerkev sv. Roka nastala zaradi končanja kuge, ki je takrat vihrala tod okoli. Verniki so v zahvalo, za končanje tega prekletstva, v faro nanosili bojda toliko milih darov, da je bila s temi doneski na prostoru prejšnje neznatne lesene kapele postavljena sedanja čarobno lepa cerkev sv. Roka.

Kalvarija se prične z vzpenjanjem po pobočju, kjer stoji prva kapela sv. Roka, čigar kip je v kapeli postavljen na skalovju nad oltarjem. Ob njem sta pes in putto. Osrednji kip v kapeli prikazuje sv. Roka, kažočega na Šmarje, kjer razsaja kuga. Kapelica sv. Roka ima tudi pravico maščevanja

Druga kapela je Škapulirska kapela in je nekoliko skromnejša od kapele sv. Roka. Kapela ni opremljena s kipi, nekoč pa je bila opremljena tudi s freskami, ki jih danes žal ni več. Nad vhodnim lokom kapele je razvidna letnica 1750.

Tretja postaja imenovana Jezus v ječi predstavlja skupaj s četrto osrednjo arhitekturo božjepotnega kompleksa. Tretjo postajo predstavlja kletni prostor pod ploščadjo, ki predstavlja ječo, kjer se odvija prizor pravcate baročne pasijonske igre.

Četrta postaja se nahaja na ploščadi nad ječo, kjer boste priča četrti največji kapeli, imenovani kapela žalostne Matere božje. Kapela je bogato okrašena tako s strani rok kiparja kot slikarja. Nad oltarjem najdemo napis z letnico 1745.

Jezusovo slovo od matere je peta in ena izmed manjših, kasneje zgrajenih kapel. Omenjena kapelica v niši skriva pasijonski prizor, v katerem se Jezus poslavlja od matere Marije. Freska na stropu kapele prikazuje križ naslikan med dvema srcema, obkrožen z žarki.

Šesta kapela imenovana Oljska gora, predstavlja kip Jezusa v vrtu Getsemani, podpira ga angel, ki kaže na križ, ob njem pa so še apostoli Janez in Jakob ter v ozadju speč Peter. Ohranjene so tudi podobe na stolpiču, ki prikazujejo svetnice Barbaro, Uršulo in Katarino. Šesta kapela spada v prvi sklop gradnje do leta 1745.

Sv. Peter je sedma kapela, kjer v njeni niši na skalovju kleči žalujoči sv. Peter, ob njem je petelin, na oboku pa je naslikano božje oko. Izraz figure sv. Petra in drugih figur v tej kapeli izraža močna čustva, tako da je verjetno, da se je kipar pri delu naslonil na grafične predloge.

Osma kapela je v znamenju bičanja. Ob stebru z zvezanimi rokami stoji Kristus, štirje rablji pa se grozljivo spakujejo in nad njim vihtijo palice in verige.

Jezusa v verigah ponazarja deveta kapela. Iz niše te kapele zre bičani Kristus, vklenjen za oba lakta in okoli vratu.

Deseta kapela ponazarja Jezusovo kronanje. V tej kapeli Kristus v škrlatnem plašču in s trstiko v roki sedi sredi skupine rabljev, ki mu na glavo pritiskajo trnjevo krono in ga zasmehujejo.

V enajsti kapelici Jezus žaluje, prikaz izmučenega moža, ki si sedeč podpira glavo.

Zadnja v vrsti kapelic s stolpičem je dvanajsta postaja - Jezus nese križ. V kapelici je prikazan Kristus padel pod križem.

Tako nas vijugasta pot med kapelicami pripelje do dveh meter visokih zidov, ki simbolizirata kalvarijsko obzidje (Kalvarija) in od koder pot vodi do trinajste kapelice in je najstarejša v božjepotnem kompleksu. V tej kapeli najdemo tri križe s figurami v naravni velikosti.

Svete stopnice z božjim grobom so ponazorjene v zadnji štirinajsti kapeli.

Prav posebni čas za obisk Kalvarije sv. Roka je prav gotovo 15. in 16. avgust, ko se v Šmarju pri Jelšah množično zberejo romarji in romajo po poteh Kalvarije.