Božjepotna Marijina cerkev

fdsg

fdsg

sfdgsfd

sfdgsfd

sfdgsgfd

sfdgsgfd

asdasda

asdasda

Čudovita, Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori, sodi po posebni arhitekturi in bogati opravi, med enega izmed najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem. Sprva je bila pozidana cerkev posvečena sv. Marjeti, leta 1744 pa so na tem mestu pričeli graditi novo cerkev, posvečeno sv. Mariji.

Začetki romanja na Sladko Goro

Romanje na Sladko Goro je vzpodbudilo razodetje na hribu nad cerkvijo, in privabilo številne romarje, ki so iskali pomoč in tolažbo. Zaradi množice obiskovalcev, je bilo dela, kar za pet duhovnikov pri premajhni cerkvi sv. Marjete in zato so pričeli gradnjo sedanjega svetišča.

Svetišče in naravna krajina se spleta v čudovito harmonijo. Zahvala za odlično zlitje tovrstne mojstrovine z okoljem gre arhitektu Janezu Fuchsu. Uresničil je svoje zamisli o zalomljeni strehi, igrivih stolpičih, kar trikrat usločeni fasadi, živahnih oknih in portalih. Romarji se lahko naužijejo prečudovite narave in posedajo v prekrasno urejenem parku, ki se nahaja ob cerkvi sv. Marije.
Romarje ne navdušuje le zunanja urejenost cerkve, ampak je dih vzemajoča tudi notranjost cerkve sv. Marije. Stenska slikarija prekriva celoten strop cerkve in kora, kar je delo baročnega slikarja Franca Jelovška iz leta 1752 in 1753. Njegove slikarske mojstrovine prikazujejo čaščenje Sladkogorske Matere božje.

Motivi upodobljeni na stenski slikariji cerkve, se prepletajo z zaobljubljenimi prizori ozdravitev, srečnih iztekov nezgod in vsega tistega, kar so takratni obiskovalci dali zapisati v register. Različni upodobljeni prizori so zato tudi oštevilčeni. Danes nam freske služijo kot odlično gradivo za raziskovanje bolezni takratnega časa, načine oblačenja in razne opreme, ki so jo takrat uporabljali. Freske v cerkvi sv. Marije spadajo med slovenske osrednje umetnostne stvaritve baroka.

V Božjepotni Marijini cerkvi na Sladki Gori, pa ne najdemo zgolj odlično ohranjenih fresk, cerkev se lahko pohvali tudi s prečudovitimi kiparskimi deli. Oprava v cerkvi je sijajno vpeta v prostor in je med najlepšimi, kar jih premoremo na Slovenskem. Kiparska dela krasijo pet oltarjev, dve spovednici in orgelsko omaro. Med veličastnejšimi je kipec čudodelne Matere božje, na glavnem oltarju, ki ga svetloba obliva s hrbtne strani, kar daje Materi božji nenavadno čaroben izraz. Omenjene kiparske mojstrovine so delo različnih kiparjev: Ferdinand Gallo (delavnica iz Celja), rezbarska delavnica Mersi iz Rogatca, rezbarska delavnica Jožefa Strauba (iz Maribora), Janez, Jurij Mersi (Slovenjegraški kipar). Orgle je izdelal celjski mojster Janeček leta 1755.